POZDRAVNI GOVOR OB OTVORITVI
Spoštovana Bernarda in Jaka, cenjeni izvajalci in vsi, ki ste sodelovali pri obnovi, pozdravljeni vsi prisotni!
Juvanova hiša – kulturni spomenik lokalnega pomena – sodi med najstarejše hiše na območju občine Luče, saj jo po času nastanka uvrščamo v 18. stoletje. Odlikuje jo njena mogočna zasnova s številnimi likovno arhitekturnimi detajli, predvsem pa ohranjena baročna poslikava, kakršne sicer pogosto vidimo na cerkvah. Predvideva se, da je bila v 19. stoletju nadzidana, v prvi polovici 20. stoletja pa je doživela še nekaj obnovitvenih posegov, tudi predelavo črne kuhinje, kot je bilo za ta čas značilno. Prvotno smo domnevali, da je bila hiša morda celo pritlična. Vendar tem ugotovitvam nasprotujejo tako izredna dolžina hiše, kjer dograjevanje v kamniti strukturi ni bilo razvidno, kot tudi prilagojenost terenu in poslikava šivanih vogalnih robov na fasadi, ki se ne nadaljujejo v nadstropje. Verjetneje je, da je bil nadstropni del hiše prvotno lesen. To potrjuje tudi rezultat sondiranja v letošnjem letu, ko je bil pod zadnjo plastjo ometa odkrit zgornji del horizontalnega pasu motiva valovnice v zaobljeni obliki, kar izpričuje, da se je s poslikavo zidani del objekta tudi zaključil. O starejšem pritličnem delu pa priča tudi notranja obdelava prostorov, ki je starejšega izvora in bogatejša v izvedbi detajlov, na primer stavbno pohištvo, baročna oblika stropa in podobno. Dvokapna streha z delnima čopoma je bila pred obnovo krita z opečnim zareznikom, pred tem pa je bila krita s skodlami kot vse hiše v Lučah.
Za obnovo Juvanove hiše je leta 2004 Zavod za varstvo kulturne dediščine v Celju najprej izdelal konservatorski program, zatem je bila izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Obnova se je pričela leta 2006 z delno zamenjavo ostrešja in kritine, v letu 2007 pa s statično sanacijo. Čeprav je bilo sofinanciranje državnih virov prekinjeno, lastnikoma ni vzelo poguma. Nasprotno! Z velikim navdušenjem, predvsem pa s spoštljivim in aktivnim medsebojnim sodelovanjem z našo službo, so Matijovčevi postopoma in s pomočjo domačih mojstrov nadaljevali obnovo. Drobna, filigranska, velikokrat očem skrita, a zelo pomembna dela so tista, ki ločijo klasične gradbene posege na novogradnjah od posegov na kulturnih spomenikih. In teh je v Juvanovi hiši veliko. Celotno pritličje je tako rekoč konservirano: okna, vrata, zidne omarice z izvirnim okovjem, lesene podnice in kamnit tlak v kleti, ohranjeni so ometi, pod njimi pa dragocene šablonske poslikave, ki bodo počakale na ugodnejši čas. Porušena krušna peč je bila rekonstruirana s starimi pečnicami, tudi staro pohištvo, ki je bilo drugje zavrženo, je v Juvanovi hiši spet našlo svoj prostor.
Bernarda in Jaka sta že na začetku hitro doumela, da je obnova hiše preplet ohranjanja in razumevanja kompleksnosti dediščine: tako stavbe in predmetov materialne kulture, kot tudi lokalne družbene kulture in različnih obrtnih znanj, ki se morajo prenašati na mlade. Veseli me, da je Juvanova hiša v pravih rokah in se vzgoja za dediščino s pozitivnim odnosom prenaša na otroke. Morda je Lovro tu našel svoj novi poklic, pridobil si je že mizarsko znanje, predvsem pa občutek in ročno spretnost, ki ga takšna dela zahtevajo. Juvanova hiša je tako v letošnjem letu s celotno obnovo stavbnega pohištva, ureditvijo okolice in obnovo fasade z delnim restavriranjem baročne poslikave, zasijala v novi preobleki. Kraju Luče, ki se je skozi zgodovino ponašal s premožnimi gozdnimi in žagarskimi delavci, posestniki in trgovci, pa – verjamem – vrnila kanček arhitekturnega, likovnega in družbenega ugleda.
Spoštovana družina Matijovc, draga Bernarda in Jaka, v imenu Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju vam iskreno čestitam in vam želim veliko poguma še naprej, saj bomo še velikokrat stikali glave in iskali rešitve. Obenem se vam osebno zahvaljujem za dosedanje sodelovanje in priložnost, da lahko dokažemo, kako pomembno je skupno delo za dosego tako odličnih rezultatov.
Dragi krajani in vsi prisotni, bodite ponosni in zavedajte se, da je vsa paleta dediščine, ki ste jo pridobili in jo še ustvarjate, v vaših rokah, in samo od vas je odvisna njena usoda. Naša naloga pa je, da vam pri tem strokovno pomagamo in pravilno usmerjamo začrtane poti, zato si želim, da bo takšnih poti čimveč.
Želim vam lep večer v zavetju trdnih zidov in lepote Juvanove hiše.
Tanja HOHNEC,
Vodja Območne enote ZVKDS Celje
V Lučah, 15. junija 2013